Pripravljalni vikend animatorjev

kje? Dobrepolje, mladinski center SION

kdaj? 10. 6. – 11. 6. 2011

začetek zabave: 10. 6. 2011, 17.00

Ko slišiš besedo ORATORIJ … na kaj pomisliš najprej? Na animatorje seveda! – hec Ko smo na to vprašanje odgovarjali animatorji, so bile asociacije otroci, veliko smeha, igre, prešvicane oranžne majčke ipd...

Vsak animator je na začetku dobil svojo map^'co. Tema na prvih listih, je bila oratorij – kaj je to, namen, vzgojno okolje oratorija…

Služenje, ustvarjalnost, navdušenje, navduševanje, odgovornost, prilagodljivost, požrtvovalnost, … te naštete lastnosti na koga spominjajo? Poznaš koga, ki ustreza opisu? – hja, to je zagotovo dober animator!

Kot lahko opaziš, smo se takoj po pogovoru o oratoriju, osredotočili na animatorja-srce in motor skupine. Pogovarjali smo se o tem, kdo je dober animator, o njegovih nalogah, delu…

Dva od animatorjev, sta imela nalogo, da nam zaigrata igr^,co, iz katere smo se tudi naučili, da od BOGA dobimo seme, katero pa od nas zahteva veliko zrelosti, izvirnosti, napora, da zraste v okusen sad - vrednote.

Tudi mi smo se malo igrali… probaj še ti! Ne preberi vsega na enkrat, ampak piši sproti.

Najprej napiši svojo 1.,2., in 3. najljubšo žival in pri vsaki njene lastnosti, vsaj 5.

… si? …

No tako… želiš si bit tak, kot je tvoja najljubša žival, drugi te vidijo kot žival, ki si jo napisal na 2. mesto, dejansko pa si tak, kot žival, ki si jo napisal na tretje mesto.

Dobra, a ne?

Ker pa smo tudi animatorji samo preprosto ljudje in ne zmoremo služit brez pomoči, smo se v petek zvečer, usedli z JEZUSOM v krog in se šli mal meditacije. Z Njim smo se pogovarjali o dobrem služabniku Kristusa Jezusa – svetoval nam je, kako bom postal dober služabnik, dober animator.

Po meditaciji smo ta dan zaključili. Nekateri so odšli spat domov, drugi pa smo noč prespali kar v klubu, na podstrešju.

Zjutraj, po zajtrku, se je naš pogovor nadaljeval in sicer na temo skupina. Člani, vloga, naloge animatorja v njej, namen…

Ker pa je BOG Oče vsakega ustvaril edinstvenega, posebnega, smo se morali soočiti tudi z (mislim da se nas večina strinja da tudi eno najtežjih) nalog …. Odgovarjali smo na vprašanje; kaj naj naredim, če imam v skupini nekoga, ki mi ruši avtoriteto, iskali pa smo tudi metode za tihe zdolgočasene, energične, take ki ves čas govorijo…

Da pa se ne bi na vse pripravljali zadnjih 15 minut, kot smo do sedaj imeli navado, smo se dotaknili tudi idej glede evalvacije za otroke in idej za kateheze.

Potem pa… smo imeli zmenke …. Na katerih smo odgovarjali na razna vprašanja. Za en zmenek pa smo imeli kar dve minuti časa in v ''12 urah'' obiskali 12 različnih oseb.

Kel pa šmo tudi mi se otloci je bilo potlebno animirat tudi nas. Tu so na vrsto prišli bansi (ki so se vrstili skozi oba dneva).

Posebno nam je bil všeč bans Kranjski Janez, katerega smo preimenovali kar v Paličnjaka, saj nam je bilo najbolj smešno, ko smo oponašali paličnjaka (..k te kr mal zategne )

te banse pa zdaj pridno vadimo (v šoli, kjer nimamo več veliko drugega dela), sošolci pa nas pisano gledajo in se sprašujejo če je z nami vse v redu ( še posebno takrat, ko na vrsto pride paličnjak )

Tukaj sem, da grem v Tvojo smer. Z animatorji, za otroke.
Tako se je glasila naša slovesna zaobljuba k animatorstvu!

Za konec, pa smo drug drugemu v špegu^,čke napisali, kako ga vidimo kot animatorja, njegove lepe lastnosti in nasvete za animatorsko pot, tako da se lahko zdaj vsak pogleda v svoj špegu in vidi enega od najboljših dobrepoljskih animatorjev!

Celoten vikend je potekal v veselju, smehu, petju in ob velikem številu novih kitaristov!