Prišel je, tudi med nas ... Sveti Miklavž!

Naj za v uvod povem nekaj osnovnih stvari o našem svetniku.

Prvotno ime je grškega izvora in se glasi Nikolaos. Zloženo je iz

grških besed nike, ''zmaga v boju'', in laos, ''narod, ljudstvo''. Ime

Nikolaos bi lahko pomensko torej določili kot ''zmaga ljudstva''.

Miklavž pa izhaja iz latinskega imena Nicolaus, oblikovano in pomensko

sorodno temu imenu je npr. ime Nikodem, grško Nikodemos.

Kakor je ta naš sv. Miklavž  vsestranski, tako je tudi zelo skromen.

Imamo ga za škofa, vendar so poročila o njem nezanesljiva in vezana na legende.

Njegovo ime, sv. Nikolaj se za kratek čas pojavi v 4. stoletju in spet ugasne,

ne da bi ga še kaj omenjali. Potem se je čaščenje tega svetnika

pojavilo in razširilo v času križarskih vojn in ta, če se lahko

izrazim tradicija, se prenaša sedaj iz generacije v generacijo.

Njegov prihod smo pričakali tudi na Pijavi Gorici v nedeljo 5. 12. 2010. Že nekaj let imamo prijazno

navado, da ga sprejmemo v Gasilskem domu, prostore pa nam

odstopijo pijavški gasilci. S podporo gospoda kaplana Janeza Žerovnika

iz ižanske župnije, pa se tudi mladi s tihim pričakovanjem

predstavimo navzočim. Letošnje šolsko leto je še posebej posebno, saj

imamo pri nas 13 birmancev, ki se čez celo leto pripravljajo na sv.

birmo. Tako so bili povabljeni k organizaciji programa pod vodstvom mlade, a že

uigrane roke, Damjane Urbar. Da je bil prostor prijaznejši in bližji

tudi ostalim, so v birmanski skupini sami naredili nekaj okraskov. Tam

sta za to poskrbela skrbna animatorja Merlin Domić in Irena Urbar, ki

otroke spremljata že od samega začetka.

Da, naš sv. Miklavž je razveselil otroke, in občutek, ki ti pravi, da

je vredno ustvarjati z otroki in mladimi okoli nas je spodbuden.

Njihova zagnanost in vnema se skozi predstavljeno igro prenaša v njihova

življenja, kar pa prenašajo tudi med druge.

Sveti Miklavž je bil že od nekdaj radodaren, a s poudarkom na skromnosti.

Družba ga žal  v današnjem času pogosto spreminja v simbol in kult prodaje

ter moči, izgublja pa svoj prvoten pomen: '' Razveseljujte ljudi v

malenkostih, deliti z njimi, ne samo materialne dobrine, marveč tudi

drug drugega.''  Tako nas prav  lepo že v drugem adventnem tednu pripravlja

in vpeljuje v praznike, ki se bližajo.

In že je tu tisti občutek, ki ti v srcu zbuja nemir in pričakovanja ...

Klavdija Hočevar