 Statistični urad je objavil statistične podatke slovenskih občin na spletu. Spletna publikacija ponuja pregled in primerjavo različnih statističnih kazalnikov glede na podatke popisa prebivalstva iz leta 2008. V nadaljevanju lahko najdete podatke o okoliških občinah in primerjavo med njimi.
Kot kaže, bi se Dobrepoljci morali malo bol potruditi pri nataliteti in izobrazbi. V Laščah ljudem materialno ne gre najbolje, vseeno pa proizvedejo veliko odpadkov. V Igu ne mislijo na prihodnost, zato bolj malo vlagajo vase. V Grusupljem veliko ljudi, ki bi lahko delali, ne dela nič. V Ribnici pa sploh bolj malo ljudi dela, poleg tega pa imajo še stare avtomobile
Dobrepolje
Občina Dobrepolje je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 103 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 67. mesto.
Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko:
Konec leta 2008 je imela občina približno 3.800 prebivalcev (približno 1.900 moških in 1.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 129. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 37 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).
Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -0,5 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 24,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 23,9 (v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 41,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta).
Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših - tako kot v večini slovenskih občin - večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 121 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo - tako kot v večini slovenskih občin - med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.
V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 131 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1-5 let, jih je bilo 71 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2008/09 izobraževalo približno 350 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 55 študentov in 8 diplomantov.
Med osebami v starosti 15 let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 66 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 3,5 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 16 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %.
Vsak 82. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.
Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (1.059 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 EUR na prebivalca).
V obravnavanem letu je bilo v občini 384 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 60 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 89 m2.
Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (47 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.
V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 344 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 75 kg manj kot v celotni Sloveniji.
Velike Lašče
Občina Velike Lašče je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 103 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 70. mesto.
Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko:
Konec leta 2008 je imela občina približno 4.100 prebivalcev (približno 2.100 moških in 2.000 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 120. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 40 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).
Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 5,9 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 7,1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 13,1 (v Sloveniji 10,9).
 Povprečna starost občanov je bila 40,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta).
Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših - tako kot v večini slovenskih občin - večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 109 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo - tako kot v večini slovenskih občin - med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.
V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 165 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1-5 let, jih je bilo 75 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2008/09 izobraževalo približno 350 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 180 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 55 študentov in 8 diplomantov.
Med osebami v starosti 15 let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 69 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 2,9 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu - drugače kot v večini slovenskih občin - več moških kot žensk.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 17 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14 %.
Vsak 104. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.
Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (673 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 EUR na prebivalca).
V obravnavanem letu je bilo v občini 414 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 59 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 82 m2.
Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.
V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 420 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 1 kg več kot v celotni Sloveniji.
Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 227 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 21. mesto. 
Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko:
Konec leta 2008 je imela občina približno 15.000 prebivalcev (približno 7.500 moških in 7.500 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 34. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 66 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).
Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 5,6 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 23,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 29,4 (v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 38,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta).
Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših - kar je značilnost le redkih slovenskih občin - večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 89 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo - tako kot v večini slovenskih občin - med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.
V občini je delovalo 6 vrtcev, obiskovalo pa jih je 406 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1-5 let, jih je bilo 64 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2008/09 izobraževalo približno 1.400 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 780 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 55 študentov in 8 diplomantov.
Med osebami v starosti 15 let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 67 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 4,1 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 9 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 8 %.
Vsak 64. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.
Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (2.166 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 EUR na prebivalca).
V obravnavanem letu sta bila v občini 402 stanovanja na 1.000 prebivalcev. Približno 57 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 82 m2.
Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.
V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 349 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 70 kg manj kot v celotni Sloveniji.
Ig
Občina Ig je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 99 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 71. mesto.
Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko:
Konec leta 2008 je imela občina približno 6.500 prebivalcev (približno 3.300 moških in 3.200 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 80. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 65 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).
Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 8,2 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 33,9. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 42,1 (v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 39,4 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta).
 Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših - kar je značilnost le redkih slovenskih občin - večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 90 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo - tako kot v večini slovenskih občin - med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.
V občini so delovali 4 vrtci, obiskovalo pa jih je 206 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1-5 let, jih je bilo 78 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2008/09 izobraževalo približno 420 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 290 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 55 študentov in 8 diplomantov.
Med osebami v starosti 15 let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 66 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 3,8 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 6 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 4 %.
Vsak 100. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.
Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (352 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 EUR na prebivalca).
V obravnavanem letu je bilo v občini 374 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 59 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 85 m2.
Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.
V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 405 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 14 kg manj kot v celotni Sloveniji.
Primerjava
Podatki sicer govorijo sami zase, vendar kot kaže, bi se Dobrepoljci morali malo bol potruditi pri nataliteti in izobrazbi. Edina stvar, kjer Dobrepoljci prednjačijo, je majhna brezposelnost moških.
Čeprav v Laščah dela, kdor le more, jim materialno ne gre najbolje, vseeno pa proizvedejo veliko odpadkov.
V Igu na prihodnost mislijo le z ene strani. Zelo se trudijo za nataliteto, kot kaže pa jih materialne dobrine ne zanimajo, zato bolj malo vlagajo vase.
V Grusupljem veliko ljudi, ki bi lahko delali, ne dela nič. Kdor pa že dela pa se vozi z dobrim avtomobilom.
V Ribnici pa sploh bolj malo ljudi dela, poleg tega pa vozijo stare kripe kljub temu, da so izredno izobraženi.
| Kazalniki za občino za leto 2008 |
Dobrepolje |
Velike Lašče |
Ivančna Gorica |
Ig |
Grosuplje |
Ribnica |
Slovenija |
| Površina km2 |
103 |
103 |
227 |
99 |
134 |
154 |
20273 |
| Število prebivalcev, 31.12.2008 |
3824 |
4110 |
15008 |
6442 |
18634 |
9305 |
2032362 |
| Gostota prebivalstva (preb/km2) |
37 |
40 |
66 |
65 |
139 |
61 |
100 |
| Živorojeni (na 1.000 prebivalcev) |
13 |
14,8 |
14,5 |
13,8 |
14,9 |
11,7 |
10,8 |
| Umrli (na 1.000 prebivalcev) |
13,6 |
8,9 |
8,9 |
5,5 |
8,1 |
7,9 |
9,1 |
| Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev) |
-0,5 |
5,9 |
5,6 |
8,2 |
6,7 |
3,8 |
1,7 |
| Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev) |
24,4 |
7,1 |
23,8 |
33,9 |
20,4 |
15,3 |
9,2 |
| Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev) |
23,9 |
13,1 |
29,4 |
42,1 |
27,2 |
19,1 |
10,9 |
| Povprečna starost prebivalcev (leta) |
41,1 |
40,8 |
38,8 |
39,4 |
38,1 |
39,9 |
41,3 |
| Indeks staranja |
121 |
109 |
89 |
90 |
74 |
105 |
118 |
| Indeks staranja za ženske |
150 |
133 |
111 |
109 |
92 |
128 |
147 |
| Indeks staranja za moške |
95 |
88 |
68 |
75 |
58 |
81 |
90 |
| Vključenost otrok v vrtce (% med vsemi otroki, starimi 1-5) |
71 |
75 |
64 |
78 |
67 |
67 |
70 |
| Število študentov (na 1.000 prebivalcev) |
61 |
55 |
60 |
57 |
63 |
65 |
55 |
| Število diplomantov (na 1.000 prebivalcev) |
7 |
9 |
9 |
8 |
8 |
11 |
8 |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) |
1166,74 |
1150,03 |
1265,36 |
1305,04 |
1346,31 |
1168,65 |
1391,43 |
| Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) |
784,56 |
772,47 |
832,08 |
863,92 |
875,73 |
785,51 |
899,8 |
| Bruto investicije v nova osnovna sredstva (EUR na prebivalca) |
1059 |
673 |
2166 |
352 |
1921 |
1743 |
3165 |
| Stopnja registrirane brezposelnosti (%) |
3,5 |
2,9 |
4,1 |
3,8 |
4,9 |
4,8 |
6,7 |
| Stopnja registrirane brezposlenosti za ženske (%) |
4,4 |
2,7 |
4,5 |
4,2 |
5,4 |
5,4 |
8,1 |
| Stopnja registrirane brezposlenosti za moške (%) |
2,7 |
3,1 |
3,9 |
3,5 |
4,5 |
4,3 |
5,6 |
| Razlika med stopnjo registrirane brezposelnosti za ženske in moške (odstotne točke) |
1,7 |
-0,4 |
0,6 |
0,7 |
0,9 |
1,1 |
2,4 |
| Stopnja delovne aktivnosti (%) |
65,5 |
68,6 |
67,3 |
66,1 |
66,4 |
62,2 |
61,9 |
| Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev) |
47 |
53 |
53 |
53 |
52 |
49 |
51 |
| Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) |
7,6 |
7,8 |
7,7 |
7,9 |
7 |
8 |
7,8 |
| Komunalni odpadki (kg/preb) |
344 |
420 |
349 |
405 |
396 |
239 |
419 |
(Vir: Statistični urad RS)
Občina Ig je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 99 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 71. mesto.
Statistični podatki za leto 2008 kažejo o tej občini tako sliko:
Konec leta 2008 je imela občina približno 6.500 prebivalcev (približno 3.300 moških in 3.200 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 80. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 65 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).
Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 8,2 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 33,9. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 42,1 (v Sloveniji 10,9).
Povprečna starost občanov je bila 39,4 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta).
Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših - kar je značilnost le redkih slovenskih občin - večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0-14 let, je prebivalo 90 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo - tako kot v večini slovenskih občin - med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.
V občini so delovali 4 vrtci, obiskovalo pa jih je 206 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1-5 let, jih je bilo 78 % vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (70 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2008/09 izobraževalo približno 420 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 290 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 55 študentov in 8 diplomantov.
Med osebami v starosti 15 let-64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 66 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 3,8 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.
Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 6 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 4 %.
Vsak 100. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 28. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.
Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (352 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (3.165 EUR na prebivalca).
V obravnavanem letu je bilo v občini 374 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 59 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 85 m2.
Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.
V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 405 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 14 kg manj kot v celotni Sloveniji.
|
Izobraževanje