Letos smo se priprave oratorija lotili kar mladi iz mladinske skupine v naši župniji. Skupaj se nas je nabralo 10 animatorjev, ki so nas gnali isti cilji: pripraviti program, ki bo otrokom približal vero in jih predvsem povezal med seboj, narediti nekaj v dobro župnije, pa tudi, da bi mi sami v družbi in v služenju otrokom duhovno in osebno rasli.

Letošnja rdeča nit oratorija se je odražala v opozorilu: »Pazi, čas!«. Pazi, čemu namenjaš čas, pazi, da nisi sebičen z njim, ko ga naj deliš z drugimi, in da nisi razsipen s časom, ki ga namenjaš samo sebi. Ugotovili smo, da je resnično pridobljen čas samo tisti, ki je podarjen.

S programom smo začeli v četrtek, 26. avgusta popoldne. Skozi igrano zgodbo, delom po skupinah in predvsem skozi skupno igro smo spoznavali nova dognanja, utrjevali stare modrosti in pa krepili nova in stara prijateljstva. Dan smo zaključili s sveto mašo.

Glavnina dogajanja je bila v petek, ko smo se že zgodaj dopoldne zbrali in začeli oratorijski dan z dvigom zastave in s himno. Tekom dneva smo spoznavali deklico Momo, ter njene prijatelje Žano, Tilna in Niko, pometača Pepija, modro želvo Garmi, ter pa zlobna siva agenta, ki sta predstavljala mamljive ponudbe in nagrade, če se odpoveš prijateljem; vse skupaj je s pripovedovanjem, povezovanjem in komentiranjem skušal popestriti vedno točni Štopar Točen. Igrali smo se štafetne igre in zgradili Giga mavrico, dokazali smo, da 'Župnija ima talent', izdelali vsak svojo uro, pobarvali spomin, ter še in še.

V soboto je bil na sporedu izlet na Kolpo. V Vinici smo začeli program s sveto mašo v prenovljeni župnijski cerkvi, ki nam jo je tamkajšnji župnik tudi podrobneje predstavil in nam izkazal dobrodošlico. Čeprav je bilo nebo zelo nagnjeno k deževanju, nam se je vseeno uspelo osvežiti v prijetni Kolpi, dokler nas ni pregnal dežni naliv. Gostitelji so nam ponudili tudi značilno 'belokrajinsko pogačo', za duhovno nasičenje pa smo poskrbeli s petjem Bogu v čast. Na avtobusu smo bili priča še zadnjima dvema odlomkoma zgodbe o Momo, ki je pri Mojstru Urniku izvedela, da vsakič, ko čas podariš, narediš dobro delo, tam, v Kraljestvu časa zraste čudovita roža enournica, ki ima tako moč, da lahko z njo premagaš vsako zlo, vse Sive agente. V nedeljo smo Oratorij končali s sodelovanjem pri sveti maši.

Verjamemo, da čas, ki smo ga namenili pripravi in izpeljavi oratorija, še zdaleč ni bil izgubljen. Vsak izmed nas, od 37 otrok, animatorjev, pa do staršev in gospoda župnika, je od Oratorija odnesel novo izkušnjo prijateljstva in edinosti v Bogu. In če si od vseh modrovanj kdo ni zapomnil ničesar, si je vsak zagotovo zapomnil vsaj: »Pazi, čas!«

Animatorji Gregor, Domen, Nejc, Anja, Maja, Jakob, Katarina, Tadej, Amadeja in Blaž