V Dobrepolje so cerkvene oblasti načrtno pošiljale dušne pastirje, ki so morali biti zaradi velikih romarskih shodov pri Sv. Antonu dobri organizatorji, govorniki, poleg tega so morali skrbeti tudi za dobro petje.

V prvi polovici 19. stoletja je bil učitelj v Dobrepolju Andrej Kančnik. Po tedanji navadi je bil tudi cerkovnik in organist. S presledkom je skoraj dvajset let učiteljeval in orglal v Dobrepolju. Bil je ljudski pesnik, pisal je prigodniške ženitvovanjske in godovne pesmi, žalostinke, kolednice. Svoje pesmi je vselej pel, jih spremljal tudi s citrami in tako prijetno zabaval ljudi. V tisti dobi je bila slovenska pesem doma samo na vasi in v cerkvi. Andrej Kančnik je mnogo storil za prebujanje naroda tudi izven šole. Ljudem je vcepljal veselje do slovenskega jezika in slovenske pesmi. Učil je petje v šoli, v cerkvi. Bil je boljši organist kot učitelj. Kančnikove pesmi so ljudje zapisovali in jih peli. Tako nam sporoča Jaklič.

Leta 1987 je zbor prvič gostoval v tujini, in sicer v Švici na srečanju zdomcev v Einsindelu. Nastopil je tako pri sv. maši kot tudi na samostojnem koncertu.

Leta 1995 je zbor nastopil pri sv. maši na Sv. Višarjah v Italiji ter v Doberdobu, ki ga opisuje znana slovenska pesem »Oj, Doberdob« in je tudi del repertoarja zbora.

Po krajšem premoru je zbor leta 1999 gostoval v Rimu, kjer je nastopil v vseh znanih cerkvah. Za pevce je bilo posebno doživetje zapeti v večinoma zelo akustičnih cerkvah (sv. Petra, sv. Pavla, sv. Cecilije …).

Posebno doživetje za člane zbora je bilo gostovanje v Sveti deželi leta 2001, kjer smo nastopali na vseh zgodovinskih krajih, ki so večkrat opevani v cerkvenih pesmih, ki jih zbor prepeva pri bogoslužju v različnih obdobjih cerkvenega leta.

Leta 2003 je zbor gostoval v Pragi, kjer se je udeležil Figarove svatbe v praški operi ter se srečal s Slovenci, ki živijo v Pragi. Posebno doživetje je bil nastop zbora v Plečnikovi cerkvi.

Na povabilo rojaka, duhovnika dr. Zvoneta Štrublja, smo se udeležili srečanja izseljencev v Stuttgartu v letu 2005. Ob tej priložnosti smo nastopili tudi na koncertu.

V letu 2008 je zbor obiskal Pariz. Slovenska pesem se je mogočno oglasila na vrhu Eifflovega stolpa in še na mnogih znanih krajih v Parizu.

Vsa gostovanja v tujini so bila namenjena predstavitvi zbora tudi v tujini ter seveda druženju z namenom, da pevci čutijo pripadnost zboru in da z veseljem prihajajo k vajam in nastopom.

V času od ustanovitve do leta 1988 formalno zbor ni bil nikjer registriran, zato tudi ni pomembnih pisnih dokazov o delovanju. O njem govori ustno izročilo in pričajo nekatere slike. V pripravi na izdajo brošure smo iskali pisne dokumente, ki bi kakorkoli govorili o obstoju in delovanju zbora, vendar jih nismo zasledili. Pričakovali smo, da so določeni zapisi v cerkvenih knjigah, vendar jih nismo uspeli odkriti.

Tako lahko rečemo, da se zbor prvič uradno omenja leta 1988, ko se je vključil kot sekcija v Kulturno društvo Dobrepolje in je bil tako deležen tudi denarnih sredstev. Tega leta se je tudi preimenoval iz Moškega pevskega zbora Dobrepolje v Moški pevski zbor Rafko Fabiani.

V tem letu je zbor dobil tudi enotne obleke. V njih je prvič nastopil na šentviškem pevskem taboru.

Z reorganizacijo kulturnih skupin leta 2005 je prišlo do nove organiziranosti kulturnih dejavnosti. Ustanovila se je Zveza kulturnih društev Dobrepolje. Zbor je vključen v Kulturno društvo Dobrepolje kot samostojna sekcija. Moramo priznati, da pevcem uradna organiziranost ni pomembna, pomembna je le zaradi pridobivanja finančnih virov od občine in drugod.

Zaradi uradne organiziranosti je bil 17. 11. 2006 soglasno izvoljen prvi predsednik zbora Tone Cimerman. Ta je usmerjal vse aktivnosti zbora. Hkrati sta bila izvoljena tudi tajnik zbora Viljem Jamnik in blagajnik Primož Šinkovec.Vodstvo se je zamenjalo v letu 2008, ko je prevzel predsedovanje Stane Klinc, tajnik zbora je postal Marko Marolt, blagajnik pa je ostal Primož Šinkovec.

Zbor ima redne tedenske vaje v prostorih župnišča. Pri njihovi izdelavi je sodeloval tudi z delovno akcijo.

Moški pevski zbor Rafko Fabiani je 27. 11. 2004 prejel bronasto priznanje na regijskem tekmovanju pevskih zborov osrednje slovenske regije, ki ga je podelil Javni sklad za kulturne dejavnosti.

Dne 8. februarja 2007 je prejel Jurčičevo priznanje ob 100-letnici neprekinjenega uspešnega delovanja in negovanja slovenske pesmi. Podelila mu sta ga Zveza kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica.