VSI DOSEDANJI PEVCI

Poleg navedenih je morda še kdo, na katerega se ne spomnijo sedanji pevci niti nekateri drugi, ki so bili blizu zbora v bližnji in daljni preteklosti.

Zagorica:

Anton Babič (Tkavc) – bas, Jože Mustar (Šmuc) – bas, Janez Vidmar (Nacov) – bas, Jože Kralj (Vintarjev) – bas, Jože Volek (Ambrožev) – bas, Ivan Kralj (Vintarjev) – bas, Tone Vidmar (Štihov) – tenor, Julij Vidmar – bas, Frenk Padar (Pjekarjev) – tenor, Stane Škulj (Fovčov) – tenor, Edo Lenarčič (Trznarjev) – tenor, Jože Babič (Tišlerjev) – tenor

Podpeč:

Martin Šporar (Šobčev Tine) – bas, Milan Krašnar – tenor, Erčulj Tine – tenor

Podgora:

Stane Vodičar (Bčkov) – tenor, Jože Babič (Smrekarjev) – bas, Novak Anton – bas

Podgorica:

Alojz Šporar (Špolarjev) – bas, Jože Šporar (Špolarjev) – bas, Andrej Kaplan (Kaplanov) – bas

Cesta:

Tone Grandovec st. – tenor, Frenk France Štih – tenor, Frenk Štih (Tomažinov) – tenor, Jože Jeršin (Žerinov) – tenor, Edlnov Ivan – bas, Jože Kastelic st. (Strgarjev) – tenor, Jože Glač st. (Glačev) – bas

Zdenska vas:

France Zrnec (Rebrski) – tenor, Jože Erčulj (Arčelov Pep) in njegov oče

Mala vas:

Hinko Novak (Škodov), Alojz Novak (Škodov), Anton Novak (Škodov), Jože Hočevar (Miščov), Šporar Tone (Bidrhov) – bas.

Bruhanja vas:

Franc Zevnik (Štihov) – tenor, Mirko Zevnik (Štihov) – tenor, Jože Zevnik (Štihov) – tenor, Tone Lohkar (Šimlov) – bas, Stane Glač (Glačev) – bas

Videm:

Janez Ivan Novak (Sekundarjev) – bas, Jože Zajc (Pirčev) – tenor, Franci Žnidaršič (Mhlažev) – tenor, Janez Žnidaršič (Mhlažev) – tenor, Marjan Miklič (Brdavsov), Vinko Tiselj (Mežnarjev) – bas, Jože Klančar – bas, Jože Zakrajšek (Jožetov) – tenor, Alojz Boštjančič (Vovgov) – tenor, Jože Štih – tenor, Grm Vinko – tenor

Kompolje:

Jože Mustar (Marinkec) – bas,

Ponikve:

Janez Bambič (Andrejčev) – bas, Tomaž Prhaj – bas, Jože Brodnik – tenor, Andrej Levstik st. – tenor, Adamič Johan – bas.

Ostali nekdanji pevci: nekdanji ravnatelj Ludvik Andolšek, učitelj Valjavec (kasneje ravnatelj v Velikih Laščah).

Kratko obdobje oz. določen čas so bili člani zbora tudi: Bojan Zgonc – bas, Jože Šuštar ml. – bas, Jernej Šuštar – bas, Janez Šporar (Špolarjev) – bas, Marko Prijatelj – bas.

V spominu še živečih pevcev ni bilo zaslediti prvih pevcev, v obdobju, ko je zbor vodil Rafko Fabiani, pa sta ga zaznamovala predvsem dva pevca. Župnik Franc Škulj ju takole opisuje:

JOŽE BABIČ – SMREKARJEV OČE

je bil po poklicu kmet v najboljšem pomenu besede. Zemlji je pripadal s srcem in dušo. Ta je njemu in številni družini omogočala obstoj. Podobno kot delo na zemlji pa je ljubil petje. Bil je basist, kakršnega se ne bi sramovala nobena opera. Dosegel je največje nižine glasu, obenem pa bil do konca zanesljiv in točen. Na vaji je redkokdaj manjkal, saj se je zavedal, da je pevec brez vaje kot zidar brez orodja. Njegov bas je bil nepogrešljiv tako v mešanem kot v moškem zboru, ni pa se sramoval zapeti tudi pri ljudskem petju zlasti v Podgori, le da je bilo začeto dovolj visoko, da je lahko pridal svoj bogati bas. Imel je plemenito ženo Marijo, roj. Marolt, ki ga je pri petju vedno podpirala in marsikdaj rada uredila namesto njega pri živini, da je lahko šel na vajo in na nastope. Vse do smrti ni zamudil nobene nedeljske jutranje maše in če je bil tudi sam od basov, je po cerkvi donel njegov lepi in mogočni bas in dajal oporo vsem ostalim glasovom.

FRANCE ZRNEC – REBRSKI

je bil nepogrešljiv tenor. G. Rafko Fabiani ni šel nikamor brez njega, saj je bil njegov glas posebno občuten, čist in zanesljiv. Ker Zrnec ni bil v prvi vrsti kmet, pač pa je opravljal tudi cerkovniško službo pri Sv. Antonu, je v tistem času imel nekoliko več časa, zato je redno pel tudi pri vseh »črnih« mašah, kot so rekli včasih mašam za pokojne, in teh je bilo veliko. Bil je izreden solist in prav tako kot Jože Babič točen in zavzet za vaje. Vse do zadnjega je sodeloval pri mešanem in moškem zboru in dvigal njuno kvaliteto s svojim lepim petjem.

Pomembno mesto v zboru je je imel

KRALJ JANEZ - VINTARJEV IVAN

Vintarjev Ivan, doma iz Zagorice, se občasno še vedno udeleži vaj in nastopov kljub zdravstvenim težavam, kar kaže na njegovo pripadnost zboru. Poleg ključne vloge pri ohranjanju ljudskega izročila v rodni Zagorici je bil nepogrešljiv s svojim glasom tudi v moškem in mešanem zboru. Velikokrat je nastopal kot solist, pri čemer je vedno prišel do izraza njegov izrazito lep bariton.

PEVCI OB 100-letnici, leta 2007

PEVCI leta 2010