 Zagariške mačkare so se namaskirale že teden pred pustom posebej za televizijsko oddajo "Na zdravje". Pustno oddajo z vrsto slovenskih pustnih likov, ki je bila na sporedu v petek, 4. 3. 2011, si lahko ogledate tukaj. Slike iz oddaje pa se nahajajo tukaj.
Med najbolj slikovite pustne šeme na Dolenjskem sodijo prav gotovo máčkare v Dobrepoljah.
Njihova sodobna pojavnost je nasledek zelo zanimivega razvoja v posameznih vaseh dobrepoljske doline. Šemljenje na t.i. tradicionalni način je bilo po koncu druge svetovne vojne namreč že stvar zgodovinskega spomina in pričevanj, ki so jih v pisni ali slikovni obliki ohranili posamezniki. Zlasti prizadevni so bili Zagoričani in Podpečani, v Ponikvah pa so nadaljevali z lokalno različico šemljenja.
Posebnost dobrepoljskih mačkar je v šemskih likih, razvrščenih v treh skupinah: ta lepi, ta grdi in gospojske mačkare. Različnost likov in posameznih igranih dogajanj je izredno velika, zato so bili za upodobitev na znamkah izbrani le nekateri. V središču sta predstavnika ta lepih, to sta mož in baba - jajčarica. Prvi velja za najlepšo mačkaro in je poleg oblačilnega videza razpoznaven tudi po slikovitem okrašenem pokrivalu ali kastúrju. Skupaj z babo in grbo ali grbcem hodijo od hiše do hiše in zbirajo jajca in klobase. Vse mačkare se predstavijo v skupnem sprevodu, ki ga vodi poveljnik ali haupman z leseno sabljo. Med množico najrazličnejših, tudi izvedbeno domiselnih likov so npr. baba velikanka s pritlikavim možem, razni igrani prizori z enim ali več nastopajočimi (npr. žaganje babe, babji mlin, orači, ta star, ki nosi v košu ta staro itd.) in seveda večja skupina poroke ali ojsceti. Tu nastopajo vsi temeljni akterji tradicionalne poroke, od bogato okrašene neveste, ženina, prič in svatov, staršev do matičarja oziroma pisarja in duhovnika.
Srečanje z dobrepoljskimi mačkarami pomeni svojevrstno doživljanje bogate pustne dediščine v tem delu Slovenije, dopolnjeno z novostmi, ki jih prinašajo vsakokratne sodobnosti.
Prof. dr. Janez Bogataj
Predstavitev posameznih likov:
 Jutranji obhod ta lepih mačkar - jajčarjev v spremstvu grbca od hiše do hiše. Jajčarja in grbec na pragu hiše. Posebnost: pokrivalo jajčarja - kastur.
Posnela Helena Ložar-Podlogar na pustno nedeljo 1987 v Zagorici (Dobrepolje). Gesla: mačkare, jajčarja, grbec. Etnološka klasifikacija: Letne šege, prireditve, pustovanja.
Ta star z babo v košu. Lik ta starega je lutka, pritrjena na hrbtno stran koša, ki ga nosi ta stara. Dopoldne se mačkare zbirajo na vasi.
Posnela Helena Ložar-Podlogar na pustno nedeljo 1970 v Zagorici (Dobrepolje). Gesla: mačkare, ta star z babo v košu. Etnološka klasifikacija: letne šege, prireditve, pustovanja. Objave: Helena Ložar-Podlogar, Zagoriške mačkare med šego in ljudsko igro. V: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XX, Grosuplje 1998, str. 219-226.
 (Siamska) dvojčka, naslednika prvotnega debelega Kürenta, ki so ga vozili v gnojnem košu. Nerodno bitje človeške podobe z dvema glavama, dvema rokama in tremi nogami. Dva fanta v ogromni, iz žaklovine sešiti in s slamo natlačeni obleki.
Posnela Helena Ložar-Podlogar na pustno nedeljo 1973 v Zagorici (Dobrepolje). Gesla: mačkare, dvojčka. Etnološka klasifikacija: letne šege, prireditve, pustovanja. Objave: Helena Ložar-Podlogar, Zagoriške mačkare med šego in ljudsko igro. V: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XX, Grosuplje 1998, str. 219-226. Niko Kuret: Maske slovenskih pokrajih, Ljubljana, 1984.
 Velikanka z možem. Velikanka: moški dežnik je ovit z rjuho, na špico je nataknjena ženska glava. Oseba pod rjuho rahlo zapira in odpira dežnik in tako ponazarja dihanje. Kadar si žena zaželi poljub, mora mož pristaviti stol, da doseže njen obraz.
Posnela Helena Ložar-Podlogar na pustno nedeljo 1970 v Zagorici (Dobrepolje). Gesla: mačkare, velikanka z možem. Etnološka klasifikacija: letne šege, prireditve, pustovanja. Objave: Niko Kuret, Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1984.
 Obredno pustno oranje. Vol je oblečen v kožuh z volovsko glavo, konji so v črna ženska oblačila preoblečeni fantje, s črnimi rutami na glav. Plug vlečejo vsak na svojo stran, pri tem padajo po tleh. Zadaj hodi sejalec s košaro in po snegu trosi pleve.
Posnela Helena Ložar-Podlogar na pustno nedeljo 1987 v Zagorici (Dobrepolje). Gesla: mačkare, pustno oranje, vol, konji. Etnološka klasifikacija: letne šege, prireditve, pustovanja. Objave: Helena Ložar-Podlogar, Zagoriške mačkare med šego in ljudsko igro. V: Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XX, Grosuplje1998, str. 219-226.
(Vir: Inštitut za slovensko narodopisje / Zbirke / Digitalizirano gradivo / Zagorica, Občina Dobrepolje)
|
Novice 
