V Ponikvah na Dolenjskem se po zaslugi lokalne fantovske druščine ohranjajo najrazličnejši pustni liki, ki jim s skupnim izrazom pravimo »máčkare« in so značilne za širše območje dobrepoljske doline. Vendar so v Ponikvah razvili nekaj prav svojih, lokalnih likov, med katere sodijo prav gotovo tudi »petelini«. Ponikovska pustovanja so se ohranila v svojevrstni obliki verjetno zato, ker so njihovi nosilci znali vedno na primeren način vpletati v zgodovinski spomin tudi sodobne šemske like in pojave, ki jih prinaša vsakokratno sodobno življenje. Priprave na pustovanje potekajo že nekaj tednov pred samim pustom. Šemijo se zgolj fantje in pripravljajo tako pustne preobleke z maskami vred kakor tudi vsebinsko zasnovo vsakoletnega pustovanja, ki je praznik cele vasi. V pustnem programu je jutranji obhod pustnih likov, popoldanski sprevod s programom (vedno povezan z aktualnim družbenim dogajanjem) v središču vasi, večerni obhod in še zlasti težko pričakovan nočni sprejem mladeničev v fantovsko skupnost. Začetek pustovanja od ranega jutra oznanjajo tako imenovani »podivci«, med katerimi so najbolj značilni »petelini« z rdečimi ogrinjali, belo-rdečimi hlačami in petelinjimi naličji. V popoldanskem in večernem času se pokrijejo s koničastimi kapami iz lepenke, okrašenimi s pisanimi trakovi in papirnatimi rožami. Med ostalimi stalnimi pustnimi liki v Ponikvah sta še »jajčar« in »jajčarca«, ki po hišah pobirata darove, vodja ali agent pustovanja v zeleno-belih hlačah in s cilindrom na glavi, dva »lepa para«, godec in policaj.

Prof. dr. Janez Bogataj